Začetki

Ko dobiš spodoben fotoaparat se ti zdi, da je sedaj ves svet tvoj, da znaš posneti vse tako kot si si zamislil. A ni tako preprosto saj kaj kmalu ugotoviš, da znaš uporabljati zgolj AUTO nastavitve in da če želiš posneti fotografije z „waw“ faktorjem je dobro včasih poznati kakšno stvar ali dve o nastavitvah v aparatu. Tako kar hitro spoznaš da je fotoaparat naprava, ki zna samo zajemati sliko in če hočeš, da je slika takšna kot si želiš moraš (skoraj) vse nastavitve opraviti sam. Tako prideš do tega, da si primoram spoznati trikotnik, ki se izračunava v aparatu. V tem trikotniku so ISO, hitrosti in odprtost zaslonke. V aparatih je vgrajen računalnik, ki nam pomaga pri izbiri teh treh parametrov saj lahko izberemo samo dva, tretjega pa bo aparat izračunal sam. Pri teh izračunih nam veliko pomaga merilec svetlobe, ki je vgrajen v aparat a je tudi njega potrebno pravilno nastaviti za pravilno delovanje. Zato ker vsega tega nisem vedel so na začetku nastajale fotografije, ki niso bile nič kaj drugačne od klasičnih družinskih fotografi. Naučil sem se nekaj o teh parametrih in šel ven da bi jih preizkusil. Ugotovil sem da imajo resnično velik učinek na to kako je prikazana fotografija kot končni izdelek. Potem ko že to obvladaš pa se zaletiš še ob en zid ki se mu reče estetika in ob polno terminologije katere prej ni bilo v tvojemu izrazoslovju. Med učenjem tehničnih stvari o aparatu slišiš veliko o nastavitvah in nekaj malega o estetiki. Estetika je zelo pomembna pri fotografiji in zato sem se tudi v tej smeri potrudil in poiskal nekaj koristnih informacij. Tukaj sem naletel na previlo tretinj, svetle-temne strani fotografije, bokeh in še mnoge druge izraze katerih imena se več sploh ne spomnim. Upoštevati vsa ta pravila na začetku je težko a tudi če jih upoštevaš to ni garancija za dobro fotografijo saj je tu tudi nekaj pravil, ki jih moraš spoznati sam. Potem, ko si opremljen z vsemi temi informacijami greš na teren. Uspe ti posebno dobra slika samo z barvo nisi ravno zadovoljen. Prideš domov preneseš fotografije na računalnik začneš z obdelavo in nikakor ti na uspe da bi popravil barvo in pri tem ne uničil fotografije. Potem pa se spomniš da je en tip na YouTube (Jared Polin)stalno govoril, da slika v nekem čudnem formatu. Greš preverit kako se temu formatu reče. V roke vzameš aparat in nastaviš tako, da slikaš RAW saj ti tako ni potrebno na terenu skrbeti katere podatke iz senzorja boš izgubil ampak se ti vsi podatki ki jih senzor zajame (ponavadi digitalni fotoaparati vedno zajamejo vse podatke in jih kasneje zavržejo) shranijo in lahko potem ti odločiš kaj rabiš in kaj ne.