 |
| Foto: siol.net |
Ko se odločiš, da boš pretekel maraton začneš raziskovati kako to poteka. Res je večina zapisanega drži. To lahko potrdim sedaj ko sem sam pretekel 42,195 km na Ljubljanskem maratonu.
Dejstva, ki držijo:
- Vzdušje na štartu in na progi je nepozabno.
Si predstavljate, da ste na vrhunskem glasbenem dogodku. Na katerem igra več kot 10.000 glasbenikov. Takšen je občutek prvih 10km teka v množici. Vsi nekako ujamejo neko resonančno frekvenco in se gibajo. Edina razniko med koncerton in tekom na maratonu je ta, da bi te po koncertu bolela ušesa po maratonu te pa bolijo noge.
- Maraton se začne teči v 30 km.
Iz tega izhaja moja izjava, da polmaraton ne obstaja. Že res da strokovnjaki trdijo, da je tek na 21km bolj primeren za amaterje. Vendar če želiš svoje telo pognati v limite pojdi na pravi maraton tam boš doživel pravo preizkušnjo.
 |
| foto: siol.net |
- Najpomembnejša je psihična priprava.
Si predstavljate, da še imaste ravno toliko energije da premikate noge, enostavno ne razmišljate več kam greste le naprej še znate in organizatoji ti pred cilj postavijo ovinek, ki te pelje kilometer okoli po ozkih mestnih ulicah. Tam je ključno, da si psihično zelo dobro pripravljen. Kaj je pa še huje od nagajivih organizatorjev so pa sotekmovalci. Obstajata dve vrsti tekačov, ki jih moreš psihično premagati. Tisti tahitri, ki jih enostavno moreš spustiti naprej in pa tisti, ki se pregrejejo in se tik pred tabo prepognejo in ustavijo ti pa moraš iti naprej.
- Prehranjevanje med tekom je ključnega pomena
Pri tej točki zelo pomaga če greš na dobro organiziran maraton kar Ljubljanski na mojo srečo je. Meg tekom moraš redno pit. Po mojih izkušnjah pa voda ni najbolša saj se mi je zataknila enostavno ni želela steči po grlu navzdol. Zato sem se na vodnih postajah raje izboril za izotonične napitke, ki imajo vsaj nekaj okusa. Poleg tega so ob progi delili tudi gele, čokolado, sladkor, žitne ploščice in ogromno sadja. Izbor je bil tako velik, da si se mogel prisiliti teči naprej in ne ustaviti in se pošteno najesti. Še posebaj na 40km, ko si bil že čisto na koncu s močni. Sam sem si na tej okrepčilni postaji privoščil kozarec vode in pa pol mandarine. Ne znate si predstavljat kako dobra mandarina kako dobra je bila.
 |
| foto: Špela Vrhovec |
- Po pretečenem maratonu nisi nikoli več isti
Res nisi nikoli več isti. Ko doživiš to, da te 42 km spodbuja množica ljudi(na prog je bil zgol en krajši odsek brez navijačev) in ko premagaš samega sebe, da si zmožen doseči nekaj kar ni zmožen vsak. V tistem tremutku se zavedaš, da si postav drugačen nekdo, ki je nekaj dosegel nekdo, ki lahko v živlenju s trmo doseže tisto nekaj več.
Kaj pa sedaj?
Večina ljudi me sprašuje če bom šel še na kakšen maraton. Odgovor je že dva dni po Ljubljanskem povsem jasen. Če ne bom šel na kakšnega prej(v mislih imam isterski maraton, ki je na sporedi 14.4.) se zagotovo ponovno odeležim Ljubljanskega in napadem svoj čas 3:53:18 tako, da bom premagal tudi samega sebe.
