ponedeljek, 4. januar 2021

Hujšanje

Novo leto je in to je trenutek ko se veliko ljudi odloča da bi izgubilo odvečne kilograme. 

Če sami ne pomislimo na to pa nas k razmišljanju o tem spodbudijo reklame o tem kako so nekateri uspešni v izgubljanju kilogramov. Tukaj tudi tiči razlog za to objavo. Namreč eden izmed ponudnikov svetovanja o izgubi kilogramov namreč trdi, da tek odsvetuje za izgubo kilogramov. No s tem se pa globoko ne strinjam. Sam sem namreč izgobil kilograme ravno s tekom.

No ne samo s tekom da ne bo pomote. Ampak s spremembo načina življenja in razmišljanja. 
Aprila leta 2018 tehtal preko 110kg. Zakaj sem napisal preko ker ker tehnice od februarja nisem obiskal in takrat je pokazala 109kg. V tistemu obdobju sem nenormalno jedel. Za večerjo tik pred spanjem velik sendvič(beri pol štruce in lepo obložen) kosilo je bilo vedno kraljevsko s tem in onim dodatkon, da je bilo zadosti kalorično seveda. 

In potem je napočil dan ko sem se SAM odločil, da je konec s mojo debelostjo in s takšnim življenjem da samo jem in nisem nič kaj koristen. Poleg tega mi je tudi telo sporočalo, da je čas za spremembe saj me je neprestano bolel križ in da o utrujenosti sploh ne govorim. 
Tako sem začel s tekom karseda redno ampak ker vem da človek v prazno brez nekega cilja težko deluj sem si takrat zastavil cilj preteči maraton. Cilj je bil telo pripraviti na ta izziv v 6 mesecih. Kar je pomenilo, da jebilo treba izgubiti kakšen kilogram v tem obdobju in ker je glede na mojo višino menda idealna teža 75kg je bil to tudi eden izmed ciljev. 

Sedaj pa k realnosti pri izgubi kilogramov. Pa začnimo pri tem zakaj jih pridobivamo. Težo pridobivamo zato ker preveč pojemo in se premalo gibljemo. Logika potem pravi, da če bomo premalo pojedli in se preveč gibali da bomo izgubili kilograme. To je čisto praviln odgovor.

 Kako to doseč je pa povsem druga pesem. Jaz sem se odpovedal večerjam(v najhujši sili je za večerjo kakšen kos sadja) tudi kosila so se zelo skrčila in odpovedal sem se sladkim pijačan. Te zaužijem samo po dolgih tekih pa še takrat si jih pošteno zrečim. Poleg zmanjšanja obrokov in njihove ukinitve sem se odpovedal tudi moji drugi(prvo čokolado še vedno redno zaužijem) največji razvadi kruhu. Ja že tri leta na jem kruha razen v redkih primerih pa še takrat pazim, da je iz polnozrnate moke ponavadi pa ga nadomesti stiropor. 

Na ta način sem prišel do izgube kilogramov in to ne samo nekaj kilogramov ampak kar več kot 30. Prišel sem vse do 77kg. Ampak sedaj se je moja teža ustalila nekje v okolici 85kg in to je tista realna teža, ki mi omogoča življenje kot si ga želim. Polno aktivnosti in brez bolečin.

Torej edini način, da shujšaš je da si to želiš SAM in ne okolica. Tako si potem tudi SAM postaviš cilj, ki ga potem tudi SAM dosežeš. Ni tako težko le voljo je treba najti.

torek, 21. maj 2019

Ravninski maraton?

Ko se prijaviš na maraton si verjetno greš ogledati njegovo progo. Vsaj v virtualnem načinu. Za maraton treh src sem ob ogledu ugotovil, da je ravninski s hribčku v zadnjih 10 kilometrih. In res je bil zelo ravninski še ovinje je komaj premogel. Vse do zadnjih kilometrov, ko smo zavili v hrib in ni bil ravno tako nedolžen kot sem si mislil, da bo. Bil je zelo naporen maraton in zato sem tudi dosegel nekoliko slabši rezultat kot na isterskem maratonu. Zgleda bom moral med pripravo opraviti več dolgih tekov. Naslednja opcija za izbolšanje rezultata pa je Ljubljanski maraon a do takrat upama, da bom pretekel še kakšno 21 in pa izvedel še kakšen bolj vrtgan projekt.

nedelja, 14. april 2019

Istrski maraton: maraton prekletih klancev

Ideja o teku ob morju je zelo lepa. Seveda imamo v spominu vsi lepe ravnice na plažah. In res so lepe za tek. Če nebi organizatorji povezovanje ravnic izvedli po hribčkih. Seveda pa tudi tek po ravnici ob morju nekaj malo bolj zahtevnega če pihlja rahla burja. Tako je bil tek iz Izole do Kopra zelo težak saj me je na določenih odsekih burja kar ustavila na mestu. Na srečo sem prišel srečno do Kopra. Za nazaj pa sem imel polno sotekačev. Saj so ravno v tistem času startalu tekači na 21km. Nisem ravno prepričan ali so mi ti pomagali ali škodovali. Namreč tek s spočitimi tekači po 21km je svojevrsten iziv saj moreš znati spustiti tempo in trpeti, da te prehitevajo veliko slabše pripravljeni tekači. Ampak je šlo do konca kljub nekaj malega težav. Rad bi pohvalil organizatorje saj so medalje delili takoj na cilju saj sem imel na Ljubljanskem skoraj ostal brez madalje saj so podeljevalce medalj postavili v kot. Poleg tega je bila punca, ki je skrbela za izdajo spominskih majic hitra a si je vseeno vzela čas za izrekanje čestitk.
Edina moja kritika organizatorjem je ta, da ob progi ni bilo možno dobizi nobenega gela ali pa koščka čokolade vse kar sem najdu so kocke sladkorja.
Slišal pa sem, da je bilo nemalo težav s javnimi prevozi. Po mojem je bilo to pričakovati saj ni lahko organizirati prevoza takšne mase ljudi.
Pod črto je bil zame to zelo lep maraton in verjetno se vidimo nasljednje leto.
PS:
Za 42,195km sem potreboval 3:51:31.