Nočna fotografija

Vsak fotograf ima vrsto fotografije katera mu najbolj prileze v srce in bi delal nenehno in nikoli se ne naveličal. Ta tip fotografije je pri meni nočna. Ni mi problem stati zunaj na mrazu sredi noči in čakati da mine tudi 10 minut za eno fotografijo. Za to si moraš vzeti čas in moraš videti tako kot vidi fotoaparat. Moraš vizualizirati kaj se dogaja skozi čas. Oblaki, ljudje, avomobili in podobne stvari postanejo tvoji čopiči, ki slikajo po tvojemu senzorju in z vsakim premikom naredijo spremembo v končni fotografiji. Pri tej fotografije sem na začetku opazil, da v fotoaparate ne vgrajujejo zakasnitev, da bi lahko fotografirali sami sebe ampak lahko ta funkcija ima povsem drug pomen in namen uporabe. Kdor je kdaj poskusil fotografirati ponoči ve, da bodo časi zelo dolgi in da že sama sprožitev aparata s tem, ko pritisnemo na gumb za fotografiranje povzroči preveč premikov, da bi lahko posneli kvalitetno fotografijo brez „duhov“ oziroma brez duplikatov, ki jih me želimo. Po nekaj poskusih sem ugotovil, da to ne bo šlo če si ne bom kupil daljinskega sprožilca. To sem tudi storil in sedaj nimam več težav s premikanjem aparata razen takrat, ko ga moj stativ začne lomiti in noče stati trdno.